SARS-CoV-2 je opisan kot povzročitelj okužb dihal z različno stopnjo obolevnosti. Izraz koronavirusna bolezen 19 (COVID-19) se uporablja za poimenovanje celotnega spektra bolezni. Težje okužbe dihal imenujemo tudi težka nalezljiva pljučnica (SSCP) [1].

Povišana telesna temperatura nad 39 °C, utrujenost in suh kašelj sodijo med najpogostejše simptome pri bolnikih s COVID-19, ki so se pojavili pri 60─100 % prizadetih posameznikov [2] [3] [4]. Majhen delež bolnikov ima dispnejo, produktivni kašelj, hemoptizo, mialgijo, glavobol, vneto grlo in rinorejo. Občasno so bile opažene bolečine v prsnem košu, bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje in driska. Zanimivo je, da je pri približno 1 od 10 bolnikov mogoče opaziti stanje zmedenosti [2]. V zadnjem času so izgubo vonja in okusa opisali tudi kot simptome. Medtem ko se blage okužbe lahko samoomejijo v nekaj dneh [5], se lahko bolezen razvije v enem tednu ali več in povzroči hudo obliko bolezni s sindromom akutne respiratorne stiske in septičnim šokom. Stanje teh bolnikov se hitro poslabša, stopnja smrtnosti bolnikov pa je občutno višja zaradi multiorganske odpovedi.

Diagnostična preiskava zelo verjetno pokaže na vnetne spremembe v spodnjih dihalnih poteh, kar omogoča diagnozo pljučnice, pri čemer gre pogosto za obojestransko obliko pljučnice [3] [4]. Pogosto opazimo zgostitve mlečnega stekla in konsolidirane formacije, medtem ko kavitacija v pljučih, solitarni pljučni noduli, plevralni izlivi in limfadenopatija niso značilni za COVID-19 [6]. Opozarjamo, da odsotnost patoloških ugotovitev na rentgenskih slikah prsnega koša ne izključuje okužbe z virusom SARS-CoV-2. Pri približno tretjini bolnikov s COVID-19 so ugotovili nevtrofilijo in limfopenijo [2] [4].

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in ameriški Centri za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) so objavili natančna merila, koga naj se testira na okužbo s COVID-19. Merila se nekoliko razlikujejo in se utegnejo spremeniti zaradi novih podatkov o prisotnosti virusa SARS-CoV-2 izven province Hubej na Kitajskem in verjetnosti poti prenosa virusa [7] [8]. Poleg tega je SZO pripravila začasne smernice, ki se uporabljajo pri laboratorijski diagnostiki okužb z virusom 2019-nCoV, in predložila seznam institucij, s katerimi se lahko stopi v stik za ta namen [9]. Razvili so vrsto testov za amplifikacijo genov, konkretneje protokole za verižno reakcijo s polimerazo z reverzno transkripcijo v realnem času (RT-PCR), s katerimi so potrdili prisotnost virusa 2019-nCoV v dihalnih vzorcih [10] [11]. Pri tem se lahko uporabijo nazofaringealni in orofaringealni brisi ter sputum, endotrahealni aspirat ali bronhoalveolarno izpiranje. Pri odkrivanju virusa v blagih primerih okužbe zaenkrat še ni priporočil glede prednosti uporabe dihalnih vzorcev iz zgornjih ali spodnjih dihalnih poti, čeprav se pri težki in napredujoči obliki bolezni močno spodbuja uporaba vzorca iz spodnjih dihalnih poti.

Poleg tega je mogoče pri bolnikih, pri katerih obstaja sum na okužbo z virusom SARS-CoV-2, pridobiti odvisna vzorca seruma [9]. Zbrati jih je treba v prvem tednu bolezni ter 2─3 tedne kasneje, da se lahko določi zanesljivejšo diagnozo blagih okužb, potem ko bodo serološki testi na voljo.

Opozoriti je treba, da je treba testiranje na okužbo z virusom SARS-CoV-2 izvesti ne glede na to, ali najdemo običajni respiratorni patogen. O razširjenosti koinfekcij med bolniki z boleznijo COVID-19 je znanega zelo malo, zato prisotnost drugih patogenov ne izključuje okužbe z virusom SARS-CoV-2 [9].

Vse domnevne in potrjene primere je treba nemudoma sporočiti pristojnim organom javnega zdravstva. Enako velja, če dobimo nepričakovane rezultate. V tem okviru je treba poudariti, da so vsi preskusni protokoli, ki so bili objavljeni doslej, še vedno v fazi validacije.

Trenutno ni na voljo nobenega specifičnega protivirusnega zdravljenja. Bolniki s COVID-19 prejemajo protivirusna zdravila, kot so oseltamivir, ganciklovir, lopinavir in ritonavir, ki se dajejo tako intravensko kot tudi peroralno [2], vendar podatki o učinkovitosti takih ukrepov še niso na voljo. Izkušnje s predhodnimi izbruhi bolezni dihal, ki jih povzroča koronavirus, so precej skrb zbujajoče: za zdravljenje sindroma akutne respiratorne stiske (SARS) in bližnjevzhodnega respiratornega sindroma (MERS) [4] ni bilo najdenih nobenih protivirusnih zdravil.

Ne glede na to pa je bolnikom na voljo temeljito podporno zdravljenje in zdravljenje sočasnih bolezni [2] [4]:

• Kisikova terapija se običajno uporablja za izboljšanje delovanja pljuč, pri čemer sta lahko potrebna mehanska ventilacija in zunajtelesna membranska oksigenacija.
• Antibiotiki širokega spektra in po možnosti antimikotiki se uporabljajo za preprečevanje in upravljanje koinfekcij.
• Uporabljajo se kortikosteroidi. Lahko zmanjšajo vnetje pljuč in preprečijo odpoved dihal, vplivajo pa tudi na številne druge fiziološke in patološke procese.
• Poleg tega so pri vsakem poslabšanju delovanja organov, kot je akutna poškodba ledvic, potrebni nujna medicinska pomoč in ciljno usmerjeni ukrepi.

Doslej zbrani klinični in epidemiološki podatki kažejo na večje tveganje za nastanek hude oblike bolezni pri starejših, zlasti pri osebah z že prisotnimi sočasnimi boleznimi [4]. Stopnja umrljivosti zaradi težke oblike nalezljive pljučnice je trenutno ocenjena na 2─5 % [1], kljub temu pa je treba še določiti skupni delež umrljivosti zaradi težke oblike nalezljive pljučnice in bolezni COVID-19.

Chen et al. so na podlagi individualne prognoze bolnika ugotovili, da so značilnosti bolnikov s slabimi zdravstvenimi izidi v skladu z oceno MuLBSTA ─ modelom za napovedovanje umrljivosti pri virusni pljučnici v zgodnjih fazah bolezni [2]. Po tem modelu prisotnost multilobularnih infiltratov, nizko število limfocitov, bakterijske koinfekcije, osebna anamneza kajenja, hipertenzija in starost sodijo med neugodne prognostične dejavnike [12].

Lu in sodelavci so ugotovili natančno karakterizacijo virusa SARS-CoV-2 in določili celotno zaporedje genoma patogena [13]. Glede na njihove filogenetske analize virus SARS-CoV-2 spada v rod betakoronavirusov in je podvrsta sarbekovirusov. Virus SARS-CoV, ki je med letoma 2002 in 2004 povzročil pandemijo SARS-a, je še en dobro znan virus iz podrodu sarbekovirusov. Ker je patogen, ki povzroča bolezen COVID-19, genetsko tesno povezan z virusom SARS-CoV, je zanj študijska skupina za taksonomijo koronavirusa pri Mednarodnem odboru za taksonomijo virusov predlagala ustrezno poimenovanje, in sicer SARS-CoV-2 [14].

Ugotovljeno je bilo, da je virus SARS-CoV-2 celo v tesnejši povezavi s koronavirusoma, ki sta podobna SARS-u in izvirata iz netopirja, kot pa s povzročiteljem bolezni SARS [13]. Ali gre torej za zoonotsko bolezen? COVID-19 je dejansko opisan kot potencialna zoonoza [1], vendar pa je italijansko-brazilska študija o razvoju virusa pokazala na obstoj vmesnega prenašalca virusa. Benvenuto et al. namreč predpostavljajo, da so bili netopirji sprva sicer gostitelji virusa, nato pa se je virus prenesel na drugo, še neznano živalsko vrsto, preden se je okužba prenesla na človeka [15]. Domneva se, da je žival, ki so jo prodajali na tržnici z morskimi sadeži v Wuhanu na Kitajskem, služila kot vmesni gostitelj, ki je pripomogel k pojavu virusa pri ljudeh [13]. S predhodnimi izbruhi koronavirusa lahko povlečemo vzporednice, in sicer z že prej omenjeno pandemijo SARS-a in izbruhom okužb z virusom MERS, ki se je začel širiti leta 2012. Netopirji so bili identificirani za naravni rezervoar virusa SARS-CoV in virusa MERS-CoV, medtem ko so druge živali, kot so azijska cibetovka in dromedarji, služile kot vmesni gostitelji virusa [16] [17].

Medtem ko se je virus SARS-CoV-2 najprej pojavil v kitajski metropoli Wuhan, so popotniki virus hitro razširili po državi in zunaj njenih meja, kar je privedlo do sekundarnega prenosa okužbe na širšem geografskem območju. Tajske oblasti so 13. januarja 2020 potrdile prvi primer okužbe zunaj Kitajske.

Glede na poročilo o stanju, ki ga je 17. marca 2022 objavila SZO, je trenutno 460 280 168 potrjenih primerov okužbe po vsem svetu [18].

Prizadete bolnike je treba pravočasno identificirati, da se prepreči nadaljnje širjenje bolezni. Za reševanje te situacije in zmanjšanje tveganja za javno zdravje, ki ga predstavlja virus SARS-CoV-2, je potreben usklajen mednarodni odziv, zato je SZO 11. marca 2020 razglasila izbruh pandemije.

Virus se prenaša z osebe na osebo s kapljičnim prenosom ali s fizičnim stikom z okuženo osebo [1]. Bolezen COVID-19 se lahko prav tako širi s prijemanjem okuženih predmetov [18]. Inkubacijska doba lahko traja najmanj dva dni ali več kot dva tedna, zato je treba resno upoštevati možnost, da se virus lahko prenese na druge, še preden se razvijejo simptomi bolezni. Medtem ko so v Nemčiji poročali o asimptomatični okužbi prek fizičnega stika, je bila študija o tem primeru posodobljena, ko so bile na voljo nove informacije, ki so razveljavile prvotne sklepe [5]. Tako do danes še ni dokazov, da so bolniki kužni, preden se pokažejo kakršnikoli simptomi. Prav tako ni znano, kako dolgo lahko virus širi oseba, ki si je opomogla od bolezni.

Pri preprečevanju okužb s COVID-19 se uporabljajo osnovna načela, ki pomagajo zmanjšati tveganje za okužbo in prenos akutnih okužb dihal. Ta načela vključujejo redno umivanje rok z milom, zlasti po neposrednem stiku z obolelimi ali njihovim okoljem, in izogibanje tesnemu stiku s tistimi, ki kažejo simptome bolezni dihal. Po drugi strani pa osebe s simptomi bolezni dihal spodbujamo, da ohranjajo primerno razdaljo, skrbijo za ustrezno higieno kašlja in kihanja ter resno jemljejo svojo osebno higieno. V primeru vročine, kašlja in morebitne izpostavljenosti virusu SARS-CoV-2 je treba poiskati zdravniško pomoč v zgodnji fazi bolezni. Na splošno je treba čim bolj omejiti nezaščiten stik z rejenimi in divjimi živalmi. V zdravstvenih ustanovah je treba strogo upoštevati postopke za preprečevanje in obvladovanje okužb z virusom ter jih po potrebi še okrepiti.

V širšem obsegu pa se lahko sprejmejo različni ukrepi, da se zmanjša verjetnost za razvoj patogena. Tržnice z živimi živalmi, kot je tržnica z morskimi sadeži v Wuhanu, so popolno okolje za nastanek in širjenje novih nalezljivih bolezni, saj so ljudje v tesnem stiku z živalmi, med virusi, ki jih gosti ena izmed obeh vrst pa pride do obsežne izmenjave genskega materiala. Ti pogoji v veliki meri povečajo verjetnost okužbe za človeka in morebitnega prenosa na druge osebe, kar sta dva od predpogojev za pojav pandemije. Zato so takšne tržnice z živalmi že več let predmet ostrih, vendar dobro utemeljenih kritik. K problemu nikakor ne pomaga dejstvo, da na teh tržnicah cveti nezakonita trgovina z divjimi živalmi in po možnosti tudi z ogroženimi vrstami.

COVID-19 je nova nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Ta patogen je bil prvič identificiran v kitajski provinci Hubej, pozneje pa je bilo dokazano, da patogen izvira s tržnice z živimi živalmi v mestu Wuhan. SZO ocenjuje, da je trenutni izbruh virusa dosegel razsežnosti pandemije.

Do danes ni na voljo nobenega cepiva proti COVID-19. Znanstveniki v različnih državah si močno prizadevajo, da bi to situacijo spremenili, vendar cepiva ne bodo na voljo vsaj še eno leto. To v toliko večji meri povečuje pomen strogih ukrepov za zgodnje odkrivanje obolelih s COVID-19, izolacijo in zdravljenje obolelih, sledenje stikom in spodbujanje ukrepov socialnega distanciranja, ki so sorazmerni s tveganjem.

Pojav novega koronavirusa 2019-nCoV, ki povzroča blage do hude okužbe dihal na Kitajskem in v številnih drugih državah po vsem svetu, je sprožil veliko vznemirjenja. Priporočamo izvajanje preventivnih ukrepov, kot so izogibanje bližnjemu stiku z vsako osebo, ki kaže simptome bolezni dihal, da bolniki v primeru simptomov, ki so podobni gripi, poiščejo zdravniško pomoč in da se zdravstvenim delavcem zagotovijo informacije po njihovem najboljšem vedenju.

Bolezen, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2, je poimenovana COVID-19, kar pomeni »koronavirusna bolezen 19«. Simptomi se običajno razvijejo v 2─14 dneh po izpostavljenosti okužbi in vključujejo vročino, utrujenost in kašelj. Nekateri bolniki lahko občutijo tudi bolečine v mišicah, glavobol, vneto grlo ali izcedek iz nosu. Blage okužbe se praviloma izboljšajo v nekaj dneh, nadaljnji razvoj okužbe s COVID-19 pa lahko vodi v hujšo obliko bolezni ter povzroči pljučnico, septični šok in lahko privede do smrti.

Ker bolezni COVID-19 klinično ni mogoče razlikovati od drugih vzrokov za pljučnico, je izredno pomembno, da bolniki zagotovijo točne informacije o nedavnih potovanjih, bivanju v bolnišnici in tesnem stiku z vsemi, ki so bili morda izpostavljeni virusu. Sodelovanje pacienta je ključnega pomena pri preprečevanju izbruha COVID-19, saj pomaga skrajšati čas do postavitve diagnoze in uvedbe ukrepov, ki preprečujejo izpostavljenost drugih. Če pri osebi obstaja sum na COVID-19, potem je osebo mogoče izolirati, jo ustrezno testirati in ji po potrebi nuditi podporno zdravljenje.

1. Wu YC, Chen CS, Chan YJ. Overview of The 2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV): The Pathogen of Severe Specific Contagious Pneumonia (SSCP). J Chin Med Assoc. 2020.
2. Chen N, Zhou M, Dong X, et al. Epidemiological and clinical characteristics of 99 cases of 2019 novel coronavirus pneumonia in Wuhan, China: a descriptive study. Lancet. 2020.
3. Huang C, Wang Y, Li X, et al. Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China. Lancet. 2020.
4. Wang D, Hu B, Hu C, et al. Clinical Characteristics of 138 Hospitalized Patients With 2019 Novel Coronavirus-Infected Pneumonia in Wuhan, China. Jama. 2020.
5. Rothe C, Schunk M, Sothmann P, et al. Transmission of 2019-nCoV Infection from an Asymptomatic Contact in Germany. N Engl J Med. 2020.
6. Chung M, Bernheim A, Mei X, et al. CT Imaging Features of 2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV). Radiology. 2020:200230.
7. Centers for Disease Control and Prevention. Evaluating and Reporting Persons Under Investigation (PUI). https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/clinical-criteria.html. Accessed March 12, 2020.
8. World Health Organization. Clinical management of severe acute respiratory infection when novel coronavirus (nCoV) infection is suspected. https://www.who.int/publications-detail/clinical-management-of-severe-acute-respiratory-infection-when-novel-coronavirus-(ncov)-infection-is-suspected. Accessed March 12, 2020.
9. World Health Organization. Coronavirus disease (COVID-19) technical guidance: Laboratory testing for 2019-nCoV in humans. https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/technical-guidance/laboratory-guidance. Accessed March 12, 2020.
10. Corman VM, Landt O, Kaiser M, et al. Detection of 2019 novel coronavirus (2019-nCoV) by real-time RT-PCR. Euro Surveill. 2020; 25(3).
11. Centers for Disease Control and Prevention. CDC 2019-Novel Coronavirus (2019-nCoV) Real-Time RT-PCR Diagnostic Panel: Instructions for Use. 2020.
12. Guo L, Wei D, Zhang X, et al. Clinical Features Predicting Mortality Risk in Patients With Viral Pneumonia: The MuLBSTA Score. Front Microbiol. 2019; 10:2752.
13. Lu R, Zhao X, Li J, et al. Genomic characterisation and epidemiology of 2019 novel coronavirus: implications for virus origins and receptor binding. Lancet. 2020.
14. Gorbalenya AE, Baker SC, Baric RS, et al. Severe acute respiratory syndrome-related coronavirus: The species and its viruses – a statement of the Coronavirus Study Group. bioRxiv. 2020:2020.2002.2007.937862.
15. Benvenuto D, Giovannetti M, Ciccozzi A, Spoto S, Angeletti S, Ciccozzi M. The 2019-new coronavirus epidemic: evidence for virus evolution. bioRxiv. 2020:2020.2001.2024.915157.
16. Mohd HA, Al-Tawfiq JA, Memish ZA. Middle East Respiratory Syndrome Coronavirus (MERS-CoV) origin and animal reservoir. Virol J. 2016; 13:87.
17. Shi Z, Hu Z. A review of studies on animal reservoirs of the SARS coronavirus. Virus Res. 2008; 133(1):74-87.
18. World Health Organization. Coronavirus Disease (COVID-19) Dashboard. https://covid19.who.int/. Accessed March 17, 2022.